Dojenje je ena najnaravnejših stvari, pa vendar ni vedno samoumevno. Veliko mamic se ob začetku dojenja sreča z izzivi – bolečimi bradavicami, dvomi, ali ima otrok dovolj mleka, ali pa enostavno občutkom, da “nekaj ne gre tako, kot bi moralo”. Pomembno je vedeti, da niste same in da je vsaka pot do dojenja unikatna.
Položaji pri dojenju
Ni enega “pravilnega” položaja, ki bi ustrezal vsem. Pomembno je, da se pri dojenju počutita udobno tako mama kot otrok. Najpogosteje uporabljeni položaji so:
• Zibanje v naročju – otrok leži na boku, obrnjen proti mami.
• Ležeči položaj na boku– udoben predvsem ponoči ali po porodu, ko mama potrebuje počitek.
• Položaj ragbi žoge – otrok je ob strani, mama ga drži pod roko. Ta položaj je koristen pri dvojčkih ali po carskem rezu.
Vsaka mama sčasoma najde svoj način. Pomaga, da poskusite več možnosti in spremljate, pri katerem položaju se otrok najbolje prisesa in vi najmanj čutite napetosti v telesu.
Pripomočki – kdaj so v pomoč in kdaj ne
Na trgu je veliko pripomočkov: prsne črpalke, silikonske nastavke, blazine za dojenje … Nekateri so res v pomoč, a pogosto so uporabni le začasno. Ključnega pomena je, da se mama zaveda, da večje kot je povpraševanje, večja je ponudba – saj je otrok tisti, ki z rednim pristavljanjem spodbuja nastajanje mleka. Pripomočki so lahko olajšanje v trenutkih, ko se dojenje še ne more vzpostaviti zaradi različnih vzrokov ( npr. bolezen otroka, nedonošenček…). Večina mamic z dobrim znanjem in podporo dolgi rok ne potrebuje pripomočkov in tudi njihov nakup vnaprej se mi ne zdi smiselno.
Dojenje kot delo – najtežje je prvi mesec
Mnoge mame pričakujejo, da bo dojenje potekalo naravno in brez posebnega truda. Sama menim, da je dojenje delo – najtežje predvsem prvi mesec, ko se telo navaja, otrok uči in mama išče svoj ritem. Kasneje se izzivi še pojavljajo, vendar v manjši meri in jih običajno lažje obvladujemo.
Za uspešno vzpostavitev dojenja so zelo pomembni:
• dobra hidracija mame,
• stik koža na kožo – ne le v porodni sobi, temveč vsaj prvih 14 dni do enega meseca, da se okrepi vez in podpre nastajanje mleka,
• počitek mame, saj utrujenost in stres lahko zavirata dojenje,
• podpora družine, ki omogoči, da se mama res posveti sebi in otroku,
• brez stekleničk in dud, ker lahko pride do sesalne zmede.
Zanimivo je, da se ob dovolj stika in podpore lahko polno dojenje vzpostavi tudi kasneje – celo po enem mesecu otrokove starosti. To kaže, da je telo neverjetno prilagodljivo, če mu damo pogoje in čas in zaupamo.
Pogosti miti in resnice o dojenju
• “Če imam majhne prsi, bom imela premalo mleka.”
Velikost prsi ne vpliva na količino mleka – odločilno je redno pristavljanje otroka.
• “Otrok joka, ker je lačen in nimam dovolj mleka.”
Jok ni vedno znak lakote – lahko pomeni tudi utrujenost, potrebo po bližini ali nelagodje.
• “Po carskem rezu ne morem dojiti.”
Tudi po carskem rezu je dojenje mogoče. Potreben je morda le nekoliko počasnejši začetek in več podpore.
• “Če me dojenje boli, je to normalno.”
Rahla občutljivost na začetku je pogosta, a stalna bolečina pomeni, da otrok verjetno ni pravilno prisesan.
Najpomembnejše: mama naj bo v redu
Za uspešno dojenje sta vedno potrebna dva – mama in otrok. Če mama ni spočita, če se počuti pod pritiskom ali dvomi vase, bo tudi dojenje težje steklo. Zato je včasih največ, kar lahko naredite, to, da si dovolite počitek, poiščete podporo in zaupate, da se bo dojenje z malo potrpežljivosti in veliko vztrajnosti uredilo.
Pomoč pri dojenju: položaji, pripomočki, miti in resnice
